Skip to content

Category: Oblačilne oprave

Sprejmi norost

Multitasking. Iskanje smisla. Potem greš preko potrebe po smislu. Prideš nazaj. Si delaš zgodbe. Pustiš zgodbam, da odpadejo. Narediš plan. Greš all in. Opustiš potrebo po uresničitvi. Greš all in vseeno. Spet ti postane preveč pomembno. Imaš živčni zlom. Se sestaviš nazaj, kot da ni bilo nič. Greš spet all in. Uživaš. Daj mi še. Še, še, še!   Oblečeno imam: pajkice in majico iz druge roke; Amisu jopco (darilo); vintage cvetlične kratke hlače; 3 Ptice totico, ki jo je poslikala Sabina Jin Jang Art (slej ko prej bo na voljo tudi za vas. Potrpežljivo čakajte.); fake all starke. Velika…

Leave a Comment

VEŠ KAJ JE ŠE BOLJŠE OD DOPUSTA?

Še boljše, kot dopust je to, da se vrneš domov in vidiš svojo družino. Še boljše od dopusta je, ko vidiš svojega psa po tednu dni in kako se mu meša od sreče, ker te vidi. Še boljše od dopusta je spet videti sosede in se srčno z njimi pogovarjati o vsakdanjih rečeh. Še boljše kot dopust je se vrniti v svojo malo hiško in uživati v vonju, ki ga imajo stare hiše. Še boljše kot dopust je iti zjutraj na vrt in videti, da je v času tvoje odsotnosti Mama Narava čudovito skrbela zanj. Še boljše kot dopust je…

Leave a Comment

Pustimo ženski, da je, kar želi biti

Zgleda kot kurba. Ženska mora biti dama. Ženska mora biti bojevnica. Vse je v naravni lepoti. Prava ženska nosi pete. Feministke ne nosijo pet. Preveč kaže svoje telo, nekatere stvari morajo ostati skrite. Cela je zakrita. Preveč je zadrgnjena. Bila bi čista desetka, če bi spremenila to pri sebi. Preveč make-upa nosi. Nobenega make-upa nima na sebi pa bi bila toliko lepša, če bi se našminkala. Slaba mama je. Dobra mama je, ampak… Samo za kariero se ji gre. Psica je. Vsem želi ustreči. Preveč moška je. Preveč ženska. O bog, kaj že lahko enkrat pustimo ženski, da je kakršnakoli…

2 komentarja

“Boljše je pisati o pisateljski blokadi, kot pa da sploh ne pišeš” – Charles Bukowski

Pozdravljeni, ljudje. Ne vem, o čem naj pišem. Zgleda, da imam pisateljsko blokado. Ali bi ji mogla reči blogerska blokada? Eh, pisateljska blokada se bolje sliši.   Ne vem, če vam imam povedati kaj takšnega, kar bi imelo kakšno vrednost za vas. Pred eno uro sem rekla, da bom pisala. Ampak sem si prvo mogla še skuhat kakav. In že spet me je začela grabit lakota. Tako da sem si narezala še jabolko, za povrh pa sem maznila še pest suhih hrušk. Sedaj pa se mi že spet lušta toasta s tistim slastnim curry namazom. V zadnjih mesecih sem se…

Leave a Comment

Skrivala sem se.

  Delala sem. Bila produktivna. Ugotovljala razne stvari. Kar je tudi bilo produktivno. Ampak sem se tudi skrivala. Se izpopolnjevala. Učila o sebi. Se gledala, poslušala. A sem se tudi skrivala. Poslušala sem druge. Bila tam zanje, jim dajala najboljše. Svojo tišino, prisotnost, razumevajoče besede, včasih tudi surovo iskrene. Ampak sem se skrivala. Čakala na to, da razkrijem sebe, ko bom popolna, ko bom vse vedela, ko se bom dokazala… Pozabila sem, da ne gre samo za cilj. Da gre za pot. In ustvarila sem toliko te poti, da preprosto nisem našla časa, da bi jo delila z vami. In…

Leave a Comment

Kako do popolne dnevne rutine?

  Danes sem se zgodaj zbudila. Ob 5:30. Delam na tem, da bi postala jutranja oseba. Že tako dolgo si tega želim. Nenehno imam ta občutek “Če bi le vstala par ur prej, bi bila lahko veliko bolj uspešna.” Zjutraj bi lahko meditirala, pisala dnevnik, pisala blog, nastavila posodobitve za socialna omrežja… Do poldneva ali še prej, bi lahko zaključila že en kupček stvari, ki so nujno pomembne za moj posel, ampak jih preprosto ne uspem narediti, če predolgo spim. Če se namreč vstanem med 9h in 10h, moram prvo jest. Do meditacije mi ni več, ker se že tako…

4 komentarji

Veliko Nepoznano.

Kako kaj vaš januar? Prvi mesec leta se bliža h koncu. Zimski čas. Zame čas globokega razmišljanja. Imam svoje cilje, imam načrte. Vem, kaj hočem. A obstaja moja cona udobja. Način življenja, ki sem ga vajena. Morda ni to to, kar hočem, a mi je udobno. In med mojo cono udobja in tistim, kar hočem, je lunkja (prepad/prepadek?). Temne pike. Veeliko Neznano. Če grem za tem, kar si želim, moram pustit nekaj za sabo. In del mene noče. Malo me je strah. Tako da povezujem pike in o vsem podvomim, pogledam iz raznih zornih kotov. Predstavljam si najboljše izide, a…

1 Comment

Sva šla v Slovensko Bistrico…

Nocoj sem pred računalnikom že v debelih volnenih nogavicah, pijem čaj in malce premlevam jesen. Delam plane, planiram nakup še enega planerja (zdi se mi skoraj popoln). Spet dobivam gon po gledanju serij… Na sprehodih (in v avtu) opazujem, kako nebo ob zahodu spet postaja čista barvna radost… Tole leto sem videla več Slovenije kot ponavadi. Majcena država, a toliko lepega za videt. Razen če ste med tistimi, ki se vedno pritožujejo… Potem ne vidite veliko lepote, ne glede na to, kam pojdete. No, z Juretom sva v soboto šla v Slovensko Bistrico. Tam sem bila že kar nekajkrat, a…

Leave a Comment

“Zgleda, da ne obstaja nič, kar se ne bi moglo danes zgoditi.” – Mark Twain

Ljudje, dragi moji ljudje! Želim vas obvestit, da se bom kmalu spet spravila k pisanju za vas (1. september se dobro sliši). Trenutno pišem samo v dnevnik/planer v času pavz za kavo… Tole poletje je najboljše do zdaj v mojem življenju, res se imam fajn. Veliko dela, veliko zabav, veliko dobre družbe, veliko radosti, veliko hvaležnosti. Tako rada imam tale lajf. Upam, da imate tudi vi super poletje. Naj sosedova krava živi! Trenutno v akciji na 3ptice.com. Zakaj? Preberi. Na sebi imam: čevlje iz supermarketa; očala in hlače iz druge roke;  vintage majico ; 3 Ptice totico Kjut novi čeveljci.…

Leave a Comment

Ko nujno potrebujem – naj izrečem besedo – vero, potem grem ven in slikam zvezde. – Vincent Van Gogh

Ko me zadnje čase vprašajo, kaj študiram, je moj odgovor “Življenje”. To je moj najljubši predmet. Vsebuje vse. Toliko je za raziskovati. In DOŽIVETI. Tristo kosmatih, ‘mam rada to zadevo imenovano življenje. Živeti, odkrivati, raziskovati, razmišljati o njem, manipulirati ga, se v njem sproščati, včasih malo potiskati naprej in se v naslednji sekundi prepustiti njegovemu toku. Noro je, kako kratka je včasih pot od lakote do glavobola, do polnega želodca in skozi nebesa prizemljenega razpoloženja. Res je zanimivo, kakšni ljudje se prikažejo v tvojem življenju. Jap, to je razlog, da ne pišem več toliko. Ljudje. Delo. Raziskovanje. Meditacija. Več razlogov,…

Leave a Comment