Skip to content

Zdi se mi, da bi trenutno morala počet nekaj drugega.

Se kdaj počutite tako? Vas prevzame skrb, da stvar, ki jo trenutno počnete, ni najboljša stvar, kar bi jih trenutno lahko počeli?

Jaz se včasih tako počutim. Ne da ne bi bila zadovoljna s tem, kar delam za preživetje. Rada izdelujem okolju prijazne modne dodatke in rada pišem tale blog.

Včasih se pač tako počutim, ko grem skozi dan, izpolnjujem obveznosti in razmišljam, kaj bi še vse rada naredila.

Na primer. Pišem tole objavo in v glavo mi prileti drobna misel: “Anita, danes še si nisi pretegovala hrbtenice…” In potem se razraste v “In kaj ne misliš, da bi bilo bolje, če bi si vzela čas za branje knjige? Ali da bi si naložila tisto aplikacijo in se naučila peti? Hočeš se naučiti italijanščine, a si nazadnje poslušala lekcije enkrat v oktobru… Pa posodo moraš pomit. In morda bi lahko šla danes v posteljo še pred deseto uro. In si prej pripravila še kopel… Aja, cel mesec si že misliš nalakirat nohte, zakaj še si jih vedno nisi?” In tako dalje in tako dalje. Sprostit bi se morala, bolj bi morala delat, ne, medirat bi morala, morala, morala, morala, morala.

Pravzaprav sem se zdaj začela tako počutit, čeprav sem samo razmišljala, kako naj vam opišem občutek. Prejšnji teden sem se tako počutila par dni skupaj. In sem se odločila, da malce raziščem tole.

Seveda sem vtipkala v google “I should be doing something else”. In ugotovila, da nisem edina, ki se tako počutim. Hvala bogu. To je bilo olajšanje.

Prebrala sem nekaj objav na raznih blogih in poslušala svoje telo, da bi odkrila, kaj je vzrok tega občutka pri meni.

Ugotovila sem sledeče.

Razlog, da se tako počutim, prihaja iz prepričanja, da je življenje samo eno in da moram naredit iz njega najboljše, kar lahko. No, na nek način verjamem v reinkarnacijo, tako da mogoče to ni edino življenje… Ampak vraga, ne spomnim se nobenega drugega, kot tega! Tako da je čisto logično, da imam občutek, da je edino.  Moja edina šansa!

Zato se večkrat vprašam, kaj je v tem trenutku najboljša stvar, ki jo lahko počnem, da bo to življenje res vredno življenja. In tole je kar dobro vprašanje, če v danem trenutku pride samo en odgovor. Ampak kaj, če se jih vsuje 10 naenkrat?

Znamenje, da je treba upočasnit. Zapri oči, poveži se s telesom.

Kako se počutiš?

“Hektično. Pod pritiskom. Razjokala bi se. Objem rabim.”

Se začnem objemat. Vklopim svojo notranjo najboljšo prijateljico.

“Anita, danes si veliko naredila. Danes si naredila dovolj. In zraven tega ti je vse odlično uspelo!”

“O, hvala!”

Juhu, nekdo navija za mene 😀

“Vse je v redu, tudi če ne napišeš v tej objavi vsega, kar si ugotovila v povezavi s to temo. Nekaj si pusti še za kdaj drugič. Sedaj pa pomij posodo, se stuširaj in v posteljo s knjigo.”

Jap, točno to bom naredila. Zdaj lahko vidite bistvo. Če si vzamete par minut, kadar se tako počutite in prisluhnete notranjemo dogajanju, se vam izkristalizira, kaj je trenutno najboljša stvar, ki jo lahko naredite. (:

Pa še fotka današnjega sončnega zahoda. Tako noro lepo je bilo. Skoraj sem se razjokala. In za nekaj trenutkov pomislila, da je to to. Zato sem tukaj, da sem priča Lepoti.

sunset

Spremljajte me na instagramu.

 

 

Hvala ti za kavo!Hvala ti za kavo!
Published inOsebno

3 komentarji

  1. Ravnokar iz super mehurčkaste kopeli po natančno takšnem hurikanskem dnevu. Objem!

    • Anita Puksic - Life.Style.Fun. Anita Puksic - Life.Style.Fun.

      Objeeem! :*

  2. Čudovito spisano! Se najdem v tem in sem prav srečna, da sem odkrila tvoj blog. Love it! xx

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja